Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Brda 2025

V petek, 6. junija je v Vili Vipolže potekala slavnostna seja Občine Brda, na kateri so bila podeljena občinska priznanja in nagrade, pa tudi naziv častnega občana.

Letošnja slavnostna seja je bila v znamenju srčnosti, humanosti, prostovoljstva, predanosti briškemu teritoriju in naravi. Spomnili smo se nedavno preminulega častnega občana Izidorja Simčiča - Dorčeta, dosežkov in mejnikov od lanske pomladi do letošnje pomladi ter poklonili 40. obletnici odprtja Osimske ceste, ki je močno zaznamovala razvoj briškega teritorija. Slavnostna seja je bila tako nabita s čustvi, ponosom in hvaležnostjo.

Program letošnje slavnostne seje so sooblikovali moderatorka Martina Arčon, Vokalna skupina Vinika, Rok Marinič Podbršček, Tomaž Vuga in Gorazd Humar, učenci POŠ Kojsko, Erika Koncut in Matej Srebrnič. Tehnična izvedba: Občina uprava in Matej Srebrnič

Spoznajmo letošnje nagrajence:

NAZIV ČASTNI OBČAN

BERNARD SADOVNIK

Bernard Sadovnik je prejel Naziv častnega občana Občine Brda za doprinos k razvoju prepoznavnosti Občine Brda na Avstrijskem ter vzpostavitvi pomembnih trdnih političnih, gospodarskih in turističnih vezi med Avstrijo in Občino Brda.

Bernard Sadovnik se je rodil 17. julija 1964 v Celovcu. 24 let je opravljal funkcijo občinskega odbornika oz. podžupana, 15. marca 2015 pa je bil prvič izvoljen za župana občine Globasnica. To funkcijo neprekinjeno opravlja še danes. Od leta 2003 je predsednik Skupnosti koroških Slovencev, tri leta je vodil tudi Narodni svet koroških Slovencev. Trenutno opravlja tudi enoletno funkcijo predsednika Sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu avstrijskega kanclerja. Je pa tudi član Sveta za Slovence v zamejstvu pri predsedniku Vlade Republike Slovenije, ter Konsenzne skupine na Koroškem in nagrajenec velikega srebrnega odličja Republike Avstrije. Prejemnik je tudi Velikega častnega znaka dežele Koroške za zavzetost pri vsestranskem razvoju avstrijske Koroške.

Veliko let je bil predsednik slovenskega kulturnega društva v Globasnici. Pobudnik in projektni vodja je tudi projekta »Botrstvo večjezičnosti«.

Od leta 2013 vodi Alpsko jadranski center za čezmejno sodelovanje, ki spodbuja čezmejno sodelovanje med občinami in regijami v alpsko-jadranskemu prostoru. Prav Občina Brda je ena od občin, s katerimi AACC sodeluje na različnih področjih, od krepitve povezovanja Slovenstva do utrjevanja gospodarskih vezi in turistične prepoznavnosti ter nenazadnje krepitve vezi s pomembnimi avstrijskimi političnimi institucijami.

Na tem mestu gre navesti nekaj izmed številnih mejnikov sodelovanja med Občino Brda in Avstrijsko Koroško oziroma organizacijo AACC, pri katerih je za uspeh bistveno pripomogel prav Bernard Sadovnik tako s svojo angažiranostjo kot prisotnostjo na vseh srečanjih:

• Tradicionalni mini prazniki češenj v Celovcu, Globasnici in Beljaku ter tradicionalna prisotnost Občine Brda na Pliberškem sejmu (september) in na Beljaškem semenju (avgust).
• Sprejem in predstavitev Goriških Brd pri predsedniku Republike Avstrije dr. Heinzu Fischerju, pri županu mestne občine Dunaj dr. Michaelu Häplu (junij 2016) in pri predsedniku spodnjega doma avstrijskega zveznega parlamenta Wolfgangu Sobotki (maj 2023).
• Pogostitev na posebni slovesnosti slovenskega veleposlaništva na Dunaju ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije (junij 2016).
• Obisk Vile Vipolže in Brd predsednika nemške zvezne republike Schleswig-Holstein Björna Engholma (junij 2017) in štajerske deželne ministrice za izobraževanje in družbo Ursule Lackner (julij 2017) ter gostovanje v Vili Vipolže delovnega srečanja delegacije iz avstrijske Koroške in Uprave RS za zaščito in reševanje (februar 2024).
• Pomembno je g. Sadovnik prispeval pri krepitvi sodelovanja s celovško mestno občino. Gostovanju celovške županje Marie-Luise Mathiaschitz v Šmartnem (julij 2019), je sledila obnova Celovške hiše v Šmartnem v sodelovanju z mestno občino Celovec (2021), temu pa v maju 2024 tudi podpis obnovitvene pogodbe z mestno občino Celovec o najemu Celovške hiše v Šmartnem (maj 2024).

Uspeh Bernarda Sadovnika je zagotovo plod zanj značilne politične širine in povezovalnosti, tisto strmenje k dialogu, ki ga v Brdih tako poudarjamo in ki je zlasti v današnjih časih tako zelo pomembno. Briška občina je v preteklih treh desetletjih naredila izjemne razvojne korake na infrastrukturi in obnovi kulturne dediščine, g. Sadovnik pa je znal ta briški elan slikovito prikazati tudi avstrijskim kolegom in institucijam, ki so želeli tudi osebno spoznati briško občino.

OBČINSKA NAGRADA

KARLO PASSONI

Karlo Passoni je prejela Nagrado Občine Brda za dolgoletno udejstvovanje na lokalnem nivoju s posebnim poudarkom na vztrajnosti pri uresničitvi projekta Obvoznice Kojsko.

Karlo Passoni se je že zelo mlad vključil v delo Krajevne skupnosti Kojsko. Aktivno je sodeloval pri popotresni obnovi leta 1976, tako individualno kot pri skupnem reševanju problemov v Kulturnem domu Hum, in pri začetku popotresne sanacije v Šmartnem. V času izgradnje in otvoritve Osimske ceste v Brda je bil predsednik Krajevne skupnosti Kojsko. Z nastankom Občine Brda je nadaljeval zelo aktivno sodelovanje v domači Krajevni skupnosti. Leta 2006 je prvič nastopil mandat kot občinski svetnik stranke SD. V tem obdobju je bil aktiven tudi na področju športa in opravljal funkcijo predsednika Balinarskega kluba Brda. Takrat so v Vipolžah skupaj z občino zgradili štiristezno balinišče v športnem parku Vipolže, ki vsa ta leta gosti številne mednarodne športne dogodke ter prvenstva. Kot predstavnik SD Brda je v občinskem svetu deloval vse do leta 2022. Kot poudarja, je zelo ponosen, ker je kot pobudnik s svojo vztrajnostjo dosegel, da je Občina Brda sprejela načrt za izgradnjo obvoznice Kojsko. Ta projekt je bil s pomočjo občine in investitorjev Direkcije RS za infrastrukturo uresničen, saj smo 13. oktobra 2023 to obvoznico tudi odprli. S to cesto je vas Kojsko ponovno zadihala.

asist. prim. NATAŠA FIKFAK, dr. med.

Dr. Nataša Fikfak je prejela Nagrado Občine Brda za doprinos na področju slovenskega zdravstva, srčno predanost svojemu poklicu, strokovnosti in mentorstvu mladim generacijam zdravnikov.

Dr. Nataša Fikfak je specialistka interne medicine in hematologije, zaposlena v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica v hematološki ambulanti in dnevni bolnišnici, kjer se osredotoča na obravnavo bolnikov z akutnimi in kroničnimi levkemijami, mielodisplastičnim sindromom (MDS), mieloproliferativnimi neoplazijami (MPN), plazmocitomom ter drugimi ne-malignimi krvnimi boleznimi. Po študiju in specializaciji iz interne medicine je začela delati na oddelku za hematologijo in revmatologijo. Leta 2001 je začela uvajati onkološko dejavnost v ambulantno delo, leta 2009 so začeli z adjuvantno kemoterapijo za bolnice z rakom dojke. Samostojno izvaja punkcije in biopsije kostnega mozga ter citološke preiskave. Zaključila je podiplomsko izobraževanje iz internistične onkologije. Aktivno sodeluje pri Slovenskem zdravniškem društvu. Je članica Združenja hematologov Slovenije, Evropskega hematološkega združenja, Slovenskega združenja za Internistično onkologijo, Mednarodnega združenja za amiloidozo in Združenja bolnikov z diseminiranim plazmocitomom ter predsednica strokovnega odbora društva ko-RAK.si in Goriškega zdravniškega društva. Je asistentka na Medicinski fakulteti v Ljubljani in mentorica študentom ter specializantom. Redno sodeluje na mednarodnih kongresih in raziskavah, med drugim tudi na lokalnih, kot so Briški izzivi. Za svoje delo je prejela več priznanj, med njimi Priznanje Zveze slovenskih društev za boj proti raku (2024) za dolgoletno požrtvovalno delo na področju hematologije in onkologije in Priznanje Naj mentorica za leto 2024 Zdravniške zbornice Slovenije (2025). Znana je po svojem človeškem pristopu, bolniki jo cenijo kot srčno in predano zdravnico. Posebej izpostavlja pomen dobre komunikacije med zdravnikom in bolnikom ter vlogo upanja pri zdravljenju. Svoje delo vidi kot poslanstvo in poudarja, da najboljše zdravilo predstavlja dobra komunikacija med bolnikom in zdravnikom, ki ga sprejme in na podlagi sprejetih podatkov ustrezno ukrepa.

OBČINSKO PRIZNANJE

KOLESARSKO DRUŠTVO BRDA

Kolesarsko društvo Brda je prejelo Priznanje Občine Brda za 30-letni doprinos k prepoznavnosti Brd kot kolesarske destinacije in razvoju kolesarske panoge v Brdih.

Kolesarsko društvo Brda  je bilo ustanovljeno leta 1995 na pobudo danes žal pokojnega Jožeta Blažiča. Društvo danes sestavlja nekaj čez 60 članic in članov vseh starostnih skupin, pri čemer jih je 21 z amatersko tekmovalno licenco registriranih pri Kolesarski zvezi Slovenije. Društvo se je sicer že v začetku delovanja udeleževalo OMR amaterskih tekmovanj. Pohvalijo se lahko z izjemnimi dosežki, od svetovne amaterske prvakinje, do naslovov državnih prvakov tako med posameznicami in posamezniki kot ekipno. Ekipno so člani društva osvojili že 18 naslovov državnih prvakov. V društvu vsa ta leta skrbijo, da so tekmovalno ali rekreativno aktivni vsi člani. V ta namen organizirajo rekreativne tekme po Brdih in druga druženja na dveh kolesih, ki se jih udeležuje veliko ljubiteljev kolesarstva. Kolesarsko društvo Brda  je bilo pobudnik – in sedaj še vedno aktivno pomaga pri organizaciji - kolesarskega maratona od Ljubljane do Dobrovega v organizaciji Kleti Brda, ki se ga je v preteklosti udeležilo tudi čez 1000 kolesarjev in bo prihodnje leto praznovalo častitljivo 30. izvedbo. Brda so se tudi s pomočjo Kolesarskega društva Brda uveljavila kot kolesarska destinacija. V vseh teh letih smo v Brdih gostili številne odmevne mednarodne kolesarske dogodke, od Dirke po Sloveniji do Gira d'Italia, ki se je po štirih letih prav letos ponovno vrnil v Brda, prav v letu, ko Kolesarsko društvo Brda praznuje 30. obletnico delovanja.

LOVSKA DRUŽINA DOBROVO

Lovska družina Dobrovo je prejela Priznanje Občine Brda za 70-letni trud na področju naravovarstvene dejavnosti in spodbujanja prostovoljstva na območju Občine Brda.

Lovska družina Dobrovo je v lanskem letu praznovala 70. obletnico delovanja. Trenutno šteje 73 članov. Ponosna je, da sta od začetnih 53 članov še dva živeča, Evarist Kocijančič, ki se še pri svojih častitljivih skoraj 96 letih aktivno udeležuje lova s svojim psom, in 93-letni Jožef Movja. Članstvo se je sicer ravno v zadnjih letih zelo pomladilo. Lovci LD Dobrovo pri varovanju narave in sonaravnega upravljanja z divjadjo, zasledujejo visok cilj spoštovanja trajnostne rabe narave, med pomembnejšimi dejavnostmi je vzdrževanje stabilne populacije, obenem pa dobrovska lovska družina z namenom omejevanja škod na kmetijskih kulturah v lovišču velikemu 5.454 ha izvaja tudi biomeliorativne ukrepe kot so strojna košnja, ročna košnja, vzdrževanje gozdnega roba in podobno, ter biotehnične ukrepe kot so krmne njive, preprečevalna krmišča, lovske preže in podobno.  Za oba ukrepa letno opravijo nekaj čez 1.500 prostovoljnih ur. Izziv zadnjih let je, kot pravijo, pojav šakala. Lovska družina Dobrovo se povezuje tudi čezmejno in z lovskimi družinami severnoprimorske regije, sodeluje z izobraževalnimi institucijami in skrb za naravo vliva vse od najmlajših dalje.

LOVSKA DRUŽINA SABOTIN

Lovska družina Sabotin je prejela Priznanje Občine Brda za 70-letni trud na področju naravovarstvene dejavnosti in spodbujanja prostovoljstva na območju Občine Brda.

Lovska družina Sabotin je v lanskem letu praznovala 70. obletnico delovanja. S svojo dejavnostjo je torej pričela v letu 1954, ob ustanovitvi pa štela 41 članov. Sabotinska lovska družina danes upravlja z 3.832 hektarji lovnih površin, sestavlja pa jo 59 članov, ki ob drugih obveznosti v lovišču opravijo več kot 1300 prostovoljnih delavnih ur na leto. Kot poudarjajo, toliko evidentiranega brezplačno opravljenega dela in truda v korist varstva narave in prostoživečih živali opravi le peščica društev. Vsekakor pa izpostavljajo, da je cilj lovcev, da z orodji, ki jih imajo na voljo pri svojem delu, pripomorejo k temu, da ne bo izumrla nobena lovna divjad. LD Sabotin je ponosna na svojo kočo na Sabotinu, ki so jo dograjevali vse od leta 1962 dalje, in prevzemnico za divjad s hladilno komoro. Sabotinska lovska družina se povezuje tudi čezmejno in z lovskimi družinami severnoprimorske regije in širše Slovenije, sodeluje z izobraževalnimi institucijami in skrb za naravo vliva vse od najmlajših dalje.

FOTO UTRINKI IZ SLAVNOSTNE SEJE 2025:

Foto: Zoso photography