Prodornost briškega kmetijstva apelira na posluh na državni ravni

Strokovno srečanje med predstavniki briškega kmetijskega sektorja, strokovnimi službami in ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matejo Čalušić, ki se je odvilo 2. decembra v Vili Vipolže, je v ospredje postavilo številne izzive, ob katere trči prodornost briškega kmetijstva: od otežene dostopnosti do razpisov, podpori ukrepom proti škodljivcem, odpornosti ob naravnih nesrečah, nenazadnje potrebi po namakalnem sistemu, spremembam na področju registracije ali dostopnosti sredstev za zaščito rastlin, kot tudi podpori promociji na tujih trgih.

Vinarji so opozorili na aktualne trende v vinogradniško-vinarski panogi. Konzum vina pada, krčijo se površine v Franciji in Kaliforniji, uporablja se ukrep krizne destilacije, protialkoholni lobiji postajajo vse močnejši. Novembrska naravna ujma, ki je povzročila nemalo poškodb po briških vinogradih, predstavlja še dodaten izziv. Apelirali so na preventivno ukrepanje. Izpostavili so še, da v kolikor bo prišlo do zapuščanja obdelovanja vinogradov, grozi tudi širjenje zlate trsne rumenice. Srž pogovorov na temo vinogradništva in vinarstva pa se je vrtel okrog novega Zakona o vinu, nesmiselnih zahtev na razpisih za subvencioniranje nakupa kmetijske mehanizacije in sredstvom de minimis namenjenim podpori promociji. Cene in dostopnost sredstev za varstvo rastlin v primerjavi z italijanskim tržiščem je tudi boleča rana vseh briških kmetovalcev.

Tudi na področju sadjarstva je perečih kopica izzivov. Sive lase povzročajo škodljivci, ki prav iz Zahoda vstopajo v slovenski prostor. Sicer je v teku pilotni LAS projekt, s katerim se naslavlja marmorirano smrdljivko, v projekt bi lahko vstopila tudi država. Združenje sadjarjev je izrazilo željo, da se pri promociji sadja ne izpostavlja zgolj jabolk, ampak tudi sezonsko primorsko sadje. Preprodaja sadja tudi ostaja že leta pereč problem, ki pa ga, kot kaže, naslavlja izotopna metoda kontrole. Otežen dostop do državnih razpisov para živce tudi sadjarjem, predvsem za subvencioniranje obnove sadovnjakov. S podobnim izzivom se soočajo tudi oljkarji zaradi razpršenosti posaditve oljk. Sicer pa je bil apel Združenja sadjarjev, da je potrebno spremeniti pristop podpore na področju sadjarstva, da bo ta spet postala privlačna panoga za mlade.

Ministrica Čalušić je v sklopu izmenjave problematik in mnenj pojasnila, na katerih področjih so na kmetijskem ministrstvu že aktivno pristopili k izboljšavam in naproti kmetovalcem ter na katerih bodo te izzive naslovili v prihodnje. Izpostavila je uspešno uvedbo izotopne metode kontrole izvora sadja. Baza podatkov se polni. Na področju registracije FFS je na KGZ Nova Gorica vzpostavljena vstopna točka, kamor lahko kmetovalci naslovijo želje po registraciji novih sredstev za zaščito rastlin. Na področju promocije sadja je pojasnila, da so na ministrstvu že ugotovili, da dosedanje metode ne učinkujejo na potrošnika na želen način, zato bo potrebna prevetritev. Glede Zakona o vinu je in dodatnih obdavčitev je poudarila, da dodatnih obdavčitev ne bo, kategorije pa služijo zgolj namenu, da bodo morebitne kazni proporcionalne glede na velikosti kmetijskih gospodarstev. Ponudila je tudi pomoč ministrstva pri pripravi strateškega občinskega dokumenta za področje kmetijstva.

Omizje je v dobršnem delu pogovor namenilo tudi možnim podporam briškim vinogradnikom ob v novembru sproženih plazovih na kmetijskih površinah. Kot najhitrejša pot oziroma kot opcija za večino oškodovancev se izkazuje de minimis pomoč, katera lahko znaša do 50.000 evrov v 3 letih na upravičenca.