NazajNaziv častnega občana Karlu Zuljanu!
V petek, 9. junija 2017 se je v Vili Vipolže odvila letošnja slavnostna seja Občinskega sveta, na kateri je bilo podeljenih dve priznanji, tri nagrade in naziv častnega občana. Župan Franc Mužič je obenem čestital tudi letos najuspešnejšim občankam in občanom.
Naziv častnega občana:
KAREL ZULJAN
Karel Zuljan - Karli je bil rojen 8. aprila 1930 v Kojskem v Goriških Brdih. Pri rosnih 12 letih je začel igrati harmoniko v ansamblu, ki ga je vodil oče. Kmalu po razpadu Italije, leta 1943 je bila v Kojskem ponovno ustanovljena godba na pihala, kjer je igral klarinet in saksofon. Po priključitvi Primorske k Jugoslaviji je vodil tudi plesni ansambel, znan daleč naokrog.
Leta 1950/51 je bil, po končani podoficirski šoli, dodeljen vojaški godbi v Osijeku, kjer je ostal cela tri leta. Leta 1963 je diplomiral na glasbenem oddelku višje pedagoški šole v Ljubljani. Po opravljeni diplomi, se je zaposlil v Park hotelu v Novi Gorici, kot poklicni glasbenik. Za tem je poučeval glasbeni pouk na Osnovni šoli Milojke Štrukelj, leta 1974 pa je začel poučevati pihala na Glasbeni šoli v Novi Gorici. Na željo briških godbenikov, je leta 1972 sprejel dirigiranje v Briški godbi na pihala. Glede na to, se je pojavila potreba po glasbenem oddelku na Dobrovem. Tudi tu je aktivno sodeloval in prišel na Dobrovo kot prvi glasbeni učitelj Glasbene šole Nova Gorica. Pričel je s poučevanjem pihal, trobil, tolkal in harmonike na Osnovni šoli Dobrovo. Poučevanje v glasbeni šoli je zahtevalo veliko truda, saj se je pojavila potreba po poučevanju novih inštrumentov, na katere pa ni znal igrati. Kot samouk se je začel učiti in znanje širil na briške otroke. Sledil je nagel vzpon, kajti iz leta v leto so v Pihalni orkester Goriška Brda prihajale nove mlade moči izpod Karljivega okrilja. Številčnost orkestra se je v nekaj letih povzpela na 50 članov. Orkester ni napredoval samo v številčnosti ampak tudi po kvaliteti. Pod vodstvom Karleta Zuljana so se godbeniki udeleževali tekmovanj širom Slovenije in v najboljših letih dosegli tretje mesto na slovenskem državnem tekmovanju pihalnih orkestrov. Zaradi zdravstvenih težav se je po 15 letih vodenja orkestra upokojil. Nikoli pa ni prenehal biti zagnan glasbenik in ustvarjalec. Že v času vodenja orkestra se je v prostem času posvečal pisanju glasbe in besedil za pesmi, ki opevajo Goriška Brda. To aktivnost nadaljuje še do danes. Tako imamo pesmi, ki opevajo Goriška Brda, za katere je napisal besedilo in nekatere tudi uglasbil ali pa je na dano besedilo z briško tematiko dodal glasbo. Tako še danes ansambli ali skupine igrajo njegove pesmi kot so : V Goriških Brdih je lepo, Na vrtu, Češnja, Naša Brda, Pod krošnjami, Trgatev, Spomini na mladost, Daleč, daleč in še bi lahko naštevali. Poleg njegovega ustvarjanja za ansambelski sestav je pisal aranžmaje tudi za potrebe individualnih glasbenikov.
Karla Zuljana smo velikokrat srečali kot člana ansambelskih sestavov v Brdih. Posnel je celo 2 CD plošči in 1 videospot. Seveda vse na temo Goriških Brd.
Kot slišimo, je Karel Zuljan - Karli veliko doprinesel oz. dal bogato doto na kulturnem področju Goriških Brd. Prebivalcem in potomcem v Goriških Brdih, ki se ali se kdaj bodo ukvarjali z glasbo ime Karel Zuljan ne bo nikoli tuje, saj so njegova dela velika pridobitev na področju glasbe in na področju narodne muzike, mimo katerih skorajda ni mogoče. Še danes srečamo Karlija kot aktivnega člana občine Brda, saj z njegovo harmoniko popestri marsikateri dogodek. Kljub njegovim častitljivim 87 letom se v Karlijevi glasbeni kuhinji, kuha še marsikaj. Ljubezen do glasbe in briških gričev povzroča, da ustvarjalnosti pod Karljivim peresom še vedno ni konec.
Nagrade Občine Brda:
VALTER MAVRIČ
Valter Mavrič je s svojim znanjem in ljubeznijo do večjezičnosti Brda ponesel v sam vrh Evropske unije. Jeseni v preteklem letu bil namreč imenovan s strani Evropskega parlamenta za generalnega direktorja Generalnega direktorata za prevajanje in tako postal najvišji slovenski uradnik v institucijah EU-ja, če ne upoštevamo tistih, ki jih ima Slovenija pravico imenovati ali izvoliti, denimo komisarjev, sodnikov in poslancev. Naj omenimo, da Evropski parlament imenuje le 13 tovrstnih delovnih mest!
Valter Mavrič je svojo poklicno pot v Evropski uniji pričel leta 2004 kot vodja slovenskega prevajalskega oddelka v Evropskem parlamentu. Šest let kasneje je bil imenovan za direktorja za prevajanje in terminologijo, zdaj pa je na čelu ene največjih prevajalskih služb na svetu, ki skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Letno prevedejo približno 1,5 milijona strani.
Valter Mavrič večino časa preživi v Luksemburgu, ko pa Evropski parlament in ostali odbori in komisije zasedajo v Strasbourgu in Bruslju, ga službene obveznosti ponesejo tudi v ostale dve prestolnici Evropske unije.
Zelo rad se vrača v Brda k družini, nanje pa ga spominjajo tudi trte in češnje, ki jih ima posajene na vrtu v Luksemburgu. Vedno poudarja, da so mu Brda in Primorska podarila smisel za odprtost, ljubezen do jezikov, čut za večkulturnost in tudi melodično slovenščino.
Koliko mu pomeni domače narečje, je poudaril tudi v decembrski številki Briškega časnika, ko je v intervjuju izjavil: »Briščina – to naše narečje je nekaj, čemur se moram zahvaliti za vse, kar jaz poznam o jezikih in vse kar me zanima o jezikih. Narečje je v osnovi moj prvi jezik.« Obenem poudarja, da je poznavanje slovenščine slovenskih prevajalcev v Evropski uniji bolj pomembno, kot poznavanje tujih jezikov, saj prevodi dokumentov morajo zveneti kot izvirniki. Zato poudarja, da je zelo pomembno, da se posebej poudarja, koliko je slovenščina pomembna pri pouku, tako v šoli kot na univerzi in vsakodnevnem življenju.
Valter Mavrič s svojo poklicno potjo, vztrajnostjo in ljubeznijo do jezikov je navdih veliko mladim Bricem. Prepričani smo, da je tudi sam veliko pripomogel k promociji briške občine na mednarodni ravni in ponosni smo, da imamo v svojem domačem okolju osebo s takšnim odgovornim delovnim mestom v Evropski uniji in ki s srcem in dušo, kljub zelo obširnemu znanju in poklicni karieri, Valter Mavrič ostaja preprost Bric.
ERIK KODERMAC
Erik Kodermac si nagrado zasluži zaradi dolgoletnega glasbenega ustvarjanja v skupini Lintver, pisanja družbenokritičnih tekstov in promoviranja briške glasbe tako na slovenskih odrih kot tudi v tujini ter za mednarodne odlične odzive na skladbe, za katere tekste je prispeval naš občan iz Neblega.
Erika Kodermaca je že od malega zanimalo vse o kitarah, še najbolj pa igranje inštrumenta. V Osnovni šoli se je vpisal v glasbeno šolo in pri 10 letih so mu starši kupili prvo klasično kitaro. Po nekaj letih preigravanja klasične kitare se je odločil, da preide na igranje električne kitare. Po nekaj letih samostojne vadbe je skupaj s prijatelji sredi poletja 2004 ustanovil glasbeno skupino Lintver. Za to ime so se odločili, ker beseda izvira iz lokalnega izročila, zaradi pomena pa so menili, da je tudi primerna kot ime benda glede na zvrst, ki jo preigravajo (thrash metal).
Po začetnem uigravanju in igranju večinoma tujih del, je Erik Kodermac kmalu začel s pisanjem avtorskih pesmi. Tako je skupina Lintver leta 2008 izdala svoj prvi demo z naslovom »The Saints are coming«, ki je vseboval 5 avtorskih pesmi. Medtem so nabirali tudi odrske izkušnje in obdelali večino slovenskih klubov in mladinskih centrov. Včasih jih je pot zanesla tudi v tujino h zahodnim sosedom. Igrali pa so tudi na festivalskih odrih kot so Metalcamp, Metalmania, Metalkramp, Thrash down ... Po nekaj letih je skupina nabrala dovolj materiala za uradni prvenec. Tako so leta 2013 izdali album z naslovom »Snakebite«. Album so posneli v dobrem letu (ali dveh) pri Mateju Srebrniču v studiu P.L.C. Na njem se nahaja 10 avtorskih pesmi z družbeno-kritčno usmerjenimi besedili v angleščini, katere je večinoma spisal Erik Kodermac.
Odzivi so bili odlični in album je hitro prepotoval večino Evrope, velik del Južne in Severne Amerike ter celo Azije, saj je bilo povpraševanje veliko. Po koncertni in festivalski promociji albuma, so začeli s pisanjem nasledenjega poglavja. Leta 2015 so se odpravili v Bear Track Studio v Kočevje, ki je eden najbolj naprednih v Sloveniji. Tam so posneli bobne za novi album. Kitare, bas in vokale so, kot pri prvencu, posneli pri Mateju Srebrniču v Studiu P.L.C.
Ob zaključku leta 2016 so izdali drugi dolgometražni album z naslovom »Distorted Perception«. Album vsebuje 8 avtorskih pesmi, ki opisujejo današnje globalno stanje ter apatijo družbe in politike. Tekste je tudi pri drugem albumu večinoma spisal Erik Kodermac. Album je bil s strani ljubiteljev težkokovinskih zvokov odlično sprejet in je bil celo izbran med 10 najboljših albumov leta 2016 s strani spletnega portala »Thrashmania«. Osvojil je odlično 3. mesto. Takšni rezultati in odzivi pa so, kot pravijo člani skupine Litver, le še dodatna motivacija za nadaljnje delo in osvajanje novih ciljev.
MILOŠ KUMAR
Miloš Kumar se je rodil kot sin obrtnika (čevljarja) 19. 6. 1946 v Kojskem kot najmlajši otrok v družini. Študiral je kemijsko šolo v Ljubljani in kasneje opravljal še dodatna izobraževanja. Poleg tega je vedno razvijal svojo strast do zgodovine in kulture v Brdih in na splošno.
Skupaj z ženo, Nevo Kumar, sta sodelovala pri organizaciji Slovensko srce za Madagaskar v Medani. Ponovno sta obudila in obogatila praznovanje Sv. Križa v Kojskem ter aktivno sodelovala pri vseh lokalnih prireditvah, praznikih, miklavževanjih. Prisoten je bil vseh tako imenovanih `udarniških` delih v Kojskem, pri urejanju okolice, izpopolnjevanju vasi. Še vedno je vsako leto prisoten pri pripravi pustovanja, vozu za Praznih češenj itd. Bil je dolgo let tudi aktiven član ter predsednik vaške skupnosti Kojsko. Organiziral je 130 let Kmečkega tabora v Brdih (2. Kmečkega tabora v Sloveniji), v Drnovku.
Poleg tega je sodeloval s Kinoateljejem kot organizator filma Mesto na travniku, sodeloval je pri filmu Moja meja, pri predstavi filma Niso letele ptice in drugih številnih stvaritvah izpod rok Anje Medved in Nadje Medvešček, ki so zagotovo močno zaznamovali širši, goriški in slovenski prostor. Pomagal je pri organizaciji prireditve Spomin na Soško fronto leta 2015, saj je le ta bila vedno njegova prva ljubezen, zato je že vrsto let član društva Soška fronta. Še vedno sodeluje pri Društvu Kolo in Kinokašča. Pri teh organizacijah je bil prisoten tako kot tehnik kot tudi svetovalec, saj je vedno znal vsebinsko dopolniti vsako zgodbo in projekt.
Kojščan, ki je kot odprta knjiga za različne informacije o zgodovini in kulturi. Že veliko let sprejema skupine turistov in obiskovalcev Brd ter opravlja vodene oglede cerkev pri Sv. Križu ter drugod po Brdih. Bil je glavni pobudnik in svetovalec za prireditev ob 500-ti obletnici oltarja cerkve pri Sv. Križu. Za posamezne oglede se tudi posebno dodatno izobrazi in svoje skupine popelje po različnih poteh po Brdih, tudi čez mejo. Še danes je zelo aktiven in redno seznanjen z vsemi dogodki ter prisoten na vseh prireditvah, med mladimi in starejšimi. Med drugim je veljal za edinega svetnika, ki je bil prisoten na vseh kulturnih prireditvah. Neprestano se predaja novim znanjem in s svojo neumorno radovednostjo raziskuje ter se dodatno izobražuje. Pred kratkim je še opravljal tečaj nemščine in umetnostne zgodovine, za katero še vedno goji veliko zanimanje.
Miloša Kumarja lahko z lahkoto označimo za starešino vasi Kojsko.
Ne smemo pa pozabiti, da je že 39 let povezan z otokom Korčula, kjer preživi vsako poletje in je med drugim tudi prejemnik naslova častni občan občine Vela Luka. Tako se med poletjem na Korčuli prelevi v pravega dalmatinca.
Priznanja Občine Brda:
VINSKA KLET GORIŠKA BRDA z.o.o.
Iz težkih povojnih razmer, z nepravično državno mejo razdeljenih Brd, je pred 60. leti pognala daljnosežna ideja o zadružni kleti. Pogumen projekt, ki je povlekel za sabo razvoj celotnega teritorija, se je razvil v največjo slovensko klet, ki je Brda trdno postavila na svetovni vinski zemljevid. Teh šestdeset let so zaznamovale burne politične in družbene spremembe.
Zametki zadružništva so v Brdih obstajali že med obema vojnama z ustanovitvijo Fojanske zadruge. V začetku petdesetih let so se v Brdih začele ustanavljati obdelovalne zadruge. Vzporedno s tem se je ustanovilo Zadružno Vinarstvo Brda. Po letu 1955 so se ustanovile kmetijske zadruge. Klet se je začela graditi leta 1953, leta 1957 pa je klet kot Zadružno Vinarstvo Brda sprejela prvi mošt.
V določenem obdobju lahko rečemo, da je Kmetijska zadruga Brda združevala preko 1100 kooperantov, kateri so se ukvarjali s pridelavo grozdja, sadja, živinorejo in poljedelstvom. Poleg tega se je zadruga ukvarjala še s trgovino in gostinstvom. Hranilna kreditna služba zadruge je s svojimi ugodnimi krediti pripomogla k hitri obnovi kmetij, nakupu opreme in izboljšanju življenjskih razmer na skoraj vseh kmetijah v Brdih. Ko se je leta 1962 ukinila Občina Dobrovo je zadruga neformalno prevzela večji del gospodarskih in političnih funkcij v Brdih. Npr. organizirala je prvi praznik češenj v Brdih, dobiček zadruge se je delil med kulturna in športna društva, vlagala je v infrastrukturo, štipendirala različne profile delavcev, organizirala strokovna predavanja z različnih področij ipd.
Kmetijska zadruga Goriška Brda se je leta 2000 preimenovala v Vinsko klet Goriška Brda. Kot taka je zelo uspešna pri promoviranju teritorija, predvsem pa pridelka, ki mu pravimo »žlahtna kapljica«. Deležna je bila in je še vedno najvišjih priznanj na mednarodnih in svetovnih predstavitvah in s tem pripomore k prepoznavnosti našega teritorija.
Klet Brda je ena redkih zadružnih kleti, ki je ob spremembi sistema našla pot iz krize in je še vedno gonilna sila razvoja vinogradništva in vinarstva v Brdih.
V zadrugi je danes združenih 400 vinogradniških družin, ki skupaj obdelujejo dobrih 1000 ha vinogradov. Svojo prepoznavnost gradi na rebuli, ki jo je vedno postavljala v ospredje in jo tudi ponovno pripeljala med tržno uspešne sorte. Na evropskih in svetovnih ocenjevanjih pobira medalje in šampionske nazive za svoja vina tudi v najvišjih kakovostnih in cenovnih razredih. 40 % prihodkov ustvari na tujih trgih. Vino izvaža v 36 dežel. V ZDA ima lastno distribucijsko družbo s petimi zaposlenimi .
Klet Brda uspešno posluje in je z več kot 100 stalnimi delovnimi mesti največji zaposlovalec v Občini. Močno je vključena v vsa lokalna dogajanja. Tudi večina drugih briških vinarskih zgodb ima svoje korenine prav v zadrugi.
Danes je Klet Brda vodilni vinar na domačem trgu in tudi največji izvoznik slovenskih vin.
TRINE d.o.o.
Turistični center Venko leži na zahodnem delu Goriških Brd, ki postajajo vse bolj zanimiva turistična destinacija tako za domače, predvsem pa za tuje goste. Poleg igralnega salona ponuja možnost kongresnega turizma, nastanitvene kapacitete in pestro gostinsko ponudbo. Vse to je dodana vrednost pri promociji Brd kot celote, saj skupaj z Občino Brda in vsemi lokalnimi ponudniki stremijo k razvoju Goriške.
Poseben poudarek gre vložku družbe v izgradnjo novega modernega objekta, ki se zliva z briško arhitekturo in krajino in ki je nadomestil staro stražnico, ki je kazila izgled vstopne točke z italijanske strani v zahodni del Brd.
Podjetje letos praznuje svojo 10. obletnico delovanja in predstavlja pomembnega akterja v briškem okolju, saj je drugi največji zaposlovalec v občini, zaposluje namreč preko 65 pretežno mladih iz lokalnega in širšega okolja. Delo omogočajo tudi 20 študentom.
Njihovo poslanstvo je ponuditi gostom lokalno pridelano hrano in odlično briško kapljico. S tem omogočajo kruh tudi mnogim dobaviteljem iz lokalnega in širšega okolja.
Podjetje je v teh letih dokazalo, da je ugledno podjetje s korektnimi načeli in s spoštovanjem do sodelavcev, podjetje, ki skrbi za prepoznavnost Brd, tako z videzom, razvojem in s posluhom podpore lokalni skupnosti. Aktualno vodstvo v marsikateri priložnosti Občino Brda podpira tako doma kot v tujini in pripomore k ugledu občine in razvoju briškega turizma.
Kljub prvotni bojazni, da bo ta dejavnost v prostor prinesla predvsem negativne učinke, lahko danes po desetih letih delovanja rečemo, da je podjetje z vodstvom na čelu ter celotnim kolektivom prineslo pozitivne učinke in da je bila prvotna bojazen neupravičena.
Podjetje si prizadeva, da bi v prihodnosti še povečalo obseg delovanja in tako odprlo dodatna delovna mesta, ki so še kako pomembna in potrebna.
Posebne čestitke župana:
VANESA KLINEC
V okviru prireditve Paris Agricultural Show je med 28. februarjem in 1. marcem 2017 v Parizu potekalo tekmovanje študentov vinogradništva in vinarstva v senzorični oceni in poznavanju francoskih vin. Vanesa Klinec iz Gonjač je zastopala Visoko šolo za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici in v prvem krogu tekmovanja dosegla 1. mesto ter se tako uvrstila v drugi, finalni krog, kjer je dosegla izjemen rezultat, 2. mesto in srebrno medaljo.
JURIJ ZAMAR KODELJA
V letošnjem letu se je Jurij Zamar Kodelja udeležil šahovskega državnega prvenstva mladih v standardnem šahu na Ptuju. V skupini – fantje do 18 let je zasedel 1. mesto in s tem osvojil naslov mladinskega državnega prvaka. Priboril si je tudi pravico do nastopa na svetovnem šahovskem mladinskem prvenstvu v Urugvaju.
KRISTI MIKULIN IN NIKA SKRT
Kristi Mikulin in Nika Skrt sta članici Športnega kluba Twist iz Nove Gorice. Na svetovnem prvenstvu plesno – navijaških skupin v cheerleadingu v ameriškem Orlandu sta s slovensko reprezentanco dosegli bronasto odličje, kar je za Slovenijo zgodovinski rezultat.
TINA GRUDINA
Tina Grudina je članica Odbojkarskega kluba Calcit iz Ljubljane. V sezoni 2016/2017 je klub osvojil naslov državnih podprvakinj in 2. mesto Pokala Slovenije, kjer je bila Tina izbrana kot najboljša blokerka. Obiskovalci spletne strani odbojka.si in strokovni svet Odbojkarske zveze Slovenije so Tino Grudina izbrali tudi za najboljšo odbojkarico leta 2016.
Tina Grudina je tudi članica slovenske ženske odbojkarske reprezentance, ki si je na zadnji kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo zagotovila uvrstitev v dodatne kvalifikacije.
Foto: Andrej Colja
