Ministrica za kmetijstvo Čalušić: »Preučili bomo vse možnosti pomoči.«

Tudi danes so potekali strokovni ogledi posledic prekomernega deževja, ki je v zelo kratkem časovnem intervalu prizadel briško občino v noči na ponedeljek. Danes so si stanje na terenu ogledali ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić s strokovnimi službami, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Martin Mavsar z direktorico KGZ Nova Gorica mag. Jano Čuk in vodjo Svetovalne službe pri KGZ Nova Gorica Vasjo Juretičem ter predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor. V tem trenutku ocene škode na kmetijskih zemljiščih še ni. Briški deležniki na področju kmetijstva apelirajo na podporo države, da se ne bi opuščala kmetijska dejavnost.

Čalušić in Mavsar sta si s strokovnimi službami ogledala najbolj kritične točke, med drugim prizadeta območja v Višnjeviku, Neblem in na Plešivem (Jordano), kjer se je odvila tudi novinarska konferenca. Pred ogledom se je ministrica Čalušić sestala tudi z županom Francem Mužičem, podžupanoma Tejo Jelina in Jurijem Špacalom, poveljnikom CZ Občine Brda Andrejem Coljo, direktorico občinske uprave Anito Manfreda, direktorjem Kleti Brda Silvanom Peršoljo, vinarjema Marjanom Simčičem, Matjažem Četrtičem, Matejo Kocjančič Škrl - Zanut in predsednikom Združenja sadjarjev Brda Radovanom Jelino. Med pogovorom so bili izpostavljeni postopki in možnosti državne pomoči oziroma pomoči kmetijskega ministrstva, drugi mehanizmi pomoči, možnosti oprostitve plačila najemnine Sklada kmetijskih zemljišč za prizadeta zemljišča in možnost oprostitve plačila prispevkov. Čalušić je obljubila sestanek briških deležnikov s Skladom kmetijskih zemljišč.

Na novinarski konferenci je uvodoma v imenu Občine Brda pozdravila podžupanja Teja Jelina: »Vodim občinsko Komisijo za kmetijske dejavnosti in moram reči, da je to moj prvi tak žalosten dogodek. Šokirani smo nad obsegom naravne nesreče. Brici pravijo, da tolikšnega dežja ne pomnijo že desetletja in več. Zahvaljujemo se ministrici za kmetijstvo, da se je odzvala in si na terenu ogledala škodo, ki je nastala ob tej naravni nesreči. Naša naloga je, da res hitro ukrepamo, kar smo tudi dorekli na jutranjem sestanku z ministrico. Ta optimizem mora obstajati in zadeve se morajo hitro rešiti.«

Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić: »Poudariti želim pomen podpore lokalne skupnosti ter hitro aktivacijo občine, civilne zaščite in vseh ostalih deležnikov, saj je to izrednega pomena. Pomembno je, tudi na podlagi preteklih izkušenj, da se pripravi natančen popis nastale škode. Kasneje bodo svoje delo opravile vse občinske komisije ter Uprava za zaščito in reševanje. Popis mora biti hiter, učinkovit in natančen. Na ministrstvu bomo v naslednjih dneh preverili, ali obstajajo še kakšne oblike pomoči, ki jih doslej še nismo uporabili. V tem trenutku moramo napeti vse sile, da najhitreje pomagamo lokalni skupnosti in pridelovalcem. Ti so opozorili, da si ne želijo, da bi opuščali panogo v Brdih, kar je tudi naš skupni cilj. Dogovorili smo se, da bo v kratkem sklican sestanek s predstavniki vodstva Sklada kmetijskih zemljišč, da se lahko konkretno operativno naslovijo vprašanja  ter da Sklad nastopi kot dober partner v procesu in pomaga vinogradnikom in vinarjem pri sanaciji  škode zaradi plazov na Skladovih zemljiščih. Povezala se bom tudi z  ministroma za naravne vire in prostor ter obrambo, ki sta ključna partnerja v tem procesu, da smo lahko čim  bolj učinkoviti in v pomoč v nastali situaciji. Videli smo, da je nastala večja gospodarska škoda. Zato želimo pristopili proaktivno in preučiti vse možnosti oziroma mehanizme pomoči.«

Kot primer škode na zemljišču Sklada kmetijskih zemljišč si je ministrica Čalušić ogledala plaz na zemljišču, ki ga upravlja vinar Marjan Simčič. Ta je o nastali škodi povedal: »Kot vinogradniku ni lepo gledati take prizore. Nas je kar nekaj lastnikov zemljišč s škodo. Že na jutranjem sestanku sem omenil, da je potrebno, da na zemljiščih, katerih je lastnik država, država pristopi in prične strokovno sanirati. Vinogradniki smo v ta najeta Skladova zemljišča že veliko vložili, obnovili vinograde. Ne gre za našo nepremičnino. Plazovi niso posledica slabo opravljene obnove, te so strokovno izvedene, z odvodnjavanjem. So posledica okoliščine, ko je v 12 ali 24 urah padlo toliko dežja, da ta zemljišča te sile niso premogla. Ministrica je že obljubila skupni sestanek in ogled. Sanacijo teh velikih plazov na površinah Sklada kmetijskih zemljišč mora država strokovno opraviti, vsaj groba dela, da se vzpostavi normalno stanje. Sedaj smo, kar zadeva del v vinogradih, sicer v takem zelo mirnem obdobju, ampak bo zelo hitro napočil čas, ko bo potrebno do teh parcel priti s strojno mehanizacijo, ko bo potrebno te parcele pričeti obdelovati in opravljati dela na področju varstva rastlin. Kar nekaj parcel je tudi odrezanih. Če se ne bo hitro pristopilo, se bo obdelovanje opuščalo. Lahko nastane tudi problem širjenja trsne rumenice. Škoda bi bila, da bi se začelo na najboljših vinogradniških legah opuščati vinograde. Gotovo bomo vinogradniki opravili svoje, Brici smo trdoživi, imamo radi to, kar delamo, cenimo našo zemljo, ampak tokrat brez neke pomoči države, ne bo šlo.«

Polovico vinogradniških površin v Brdih obdelujejo člani Kleti Brda. Njen direktor Silvan Peršolja je najprej izpostavil, da so vinogradi narejeni po pravilih stroke in vseh izkušnjah, ki jih premorejo vinogradniki: »Da se zgodi tolikšna škoda, je potrebno res nekaj izrednega. Poleg prej naštetih ukrepov je sedaj nujno nasloviti problematiko, ko se v tem trenutku ljudje odločajo, ali bi s to dejavnostjo sploh še nadaljevali. Morda bo taka katastrofa pospešila odločitve tistih, ki kolebajo, ali bi še obdelovali ali ne. Zato je ključno, da se v prihodnjih dnevih in tednih naredi korake, da ohranimo vinogradnike. Če ohranimo tukaj ljudi, ohranimo tudi vinograde in jih bo posledično mogoče sanirati. V nasprotnem primeru bomo čez nekaj let gledali opuščene vinograde. Če so vključene vse službe, kot je povedala kmetijska ministrica, in če bodo dale vse od sebe z željo, da ohranimo dejavnost in vinograde, bo to primerna rešitev.« 

Škodo na terenu so si ogledali tudi direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Martin Mavsar, direktorica KGZ Nova Gorica mag. Jana Čuk in vodja Svetovalne službe pri KGZ Nova Gorica Vasja Juretič. Mavsar je vtise strnil z besedami: »Razmere so zelo zaskrbljujoče. Številna območja vinogradov, tako ravninska kot tudi na višje ležečih predelih, so v takšnem stanju, ko so pri njihovi sanaciji potrebni celoviti pristopi. Lahko rečem, da bo Kmetijsko gozdarska zbornica v okviru svojih služb nudila takojšnjo, tako strokovno kot administrativno, pomoč pri svetovanju, kako pristopiti k obnovi takšnih površin. Povezali se bomo tudi z ostalimi inštitucijami, ki se še dodatno ukvarjajo z geodetskimi področji. Pomagali bomo tudi kar zadeva popis škod. Vsi prizadeti vinogradniki in vinogradnice se tokrat v tem primeru lahko obrnejo na izpostave kmetijsko svetovalne službe, ki jim bodo nudile tako administrativno kot strokovno pomoč.«

Stanje na sadjarskih površinah je predstavil predsednik društva Združenja sadjarjev Brda Radovan Jelina: »Briško sadjarstvo v tej naravni katastrofi k sreči ni bilo toliko prizadeto. V ravninskem delu je nekaj prizadetih dreves hrušk in češenj. Ta drevesa imajo globoke korenine in so obstala. Kljub temu vidimo, da je teh naravnih nesreč z leta v leto več. Mladi se bodo, upoštevajoč te situacije, zelo težko odločali, da bodo nadaljevali sadjarsko tradicijo na kmetijah. Apeliram na državo, da najde en način, da sadjarstvo bolj stimulira. Sadjarstvo v Brdih je namreč v zatonu, oskrba s sadjem v Sloveniji je vedno manjša. Zato je potrebno ukrepati na področju samooskrbe. Upam, da bo teh ujm v prihodnje manj, čeprav trendi kažejo nasprotno.«

Božidar Slivnjak iz Društva oljkarjev Brda je pojasnil, da je pridobivanje podatkov o škodi na oljčnikih še v teku: »Prvi podatki kažejo, da so bile oljke izven tega področja, kjer so bile poškodbe najmočnejše. Ocenjujemo, da je bila škoda pri oljkah relativno majhna. Gre pa poudariti, da se je oljkarstvo v Brdih rodilo 1980. leta in je ta naravna nesreča po 40 letih razvoja kar krepek udarec, ki lahko prinese podobne rezultate, kot so napovedovali predhodni sogovorniki. Ne želimo si, da bi se po 40. letih, ko se je oljkarstvo ravno zagnalo, to področje ponovno ustavilo. Tudi mi pričakujemo, da bi z ukrepi pomagali majhnim oljkarjem, da bi obdržali dejavnost in bi se briško oljkarstvo razvijalo še naprej.«