Klopi so lahko nevarni!

Zdravstveni dom - Osnovno varstvo Nova Gorica je izdalo opozorilo o nevarnosti klopov. Namreč klopi prenašajo povzročitelja bolezni borelioza in klopni meningoencefalitis.

Kako preprečimo ugriz klopa?

• poskrbimo, da je čim več kože pokrite (dolge hlače, škornji, kapa);
  
• oblečemo se v oblačila iz gladkih materialov, ki klopom onemogočajo, da bi se oprijeli;
  
• oblačila naj bodo svetla, da klopa prej opazimo;
  
• za zaščito odkritih delov telesa uporabljamo pripravke, ki odganjajo mrčes;
  
• natančno si pregledamo telo, se oprhamo in umijemo glavo;
  
• oblačila dobro skrtačimo oziroma operemo.

Kako odstranimo klopa?

Če pri telesnem pregledu opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo, saj s tem zmanjšamo možnost okužbe:
· na klopa, ki je prisesan na kožo, najprej nanesemo nekaj kreme ali olja;
· ko klopov oprijem po nekaj minutah popusti, ga s pinceto odstranimo;
· klopa ne odstranjujmo na silo! Tako bomo namreč odtrgali samo njegov zadnji del, glava, ki povzroči gnojenje, pa bo ostala v koži.

Borelioza

Rdečina je prva faza bolezni in je tako rekoč edina takojšnja značilna bolezenska sprememba, ki pa se izrazi samo pri približno 60 % okuženih. Drugi bolezenski znaki, ki se lahko pojavijo, so vročina, močno potenje, zlasti ponoči, vrtoglavica, glavobol, bolečine v mišicah in izrazita utrujenost. Rdečina se pojavi 2 do 32 dni po klopovem ugrizu, običajno na mestu ugriza. Lahko pa se pojavi celo na drugem delu telesa, kjer klop sploh ni bil prisesan. Koža je najprej rdeča. Za dlan velika rdečina začne v sredini bledeti, robovi pa ostanejo rdeči in se širijo. Zelo pomembno je, da ne spregledamo značilnega rdečega madeža. Kljub temu da kožne spremembe po določenem času tudi brez ustreznega zdravljenja izginejo, je nujno, da takoj, ko opazimo rdečino, obiščemo osebnega zdravnika. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni je ključnega pomena, saj je zdravljenje najbolj uspešno v začetni fazi. Pri nezdravljenih primerih se lahko bolezen kasneje izrazi v zgodnjih in poznih bolezenskih spremembah. Zgodnje bolezenske spremembe se pojavijo nekaj mesecev do eno leto po ugrizu okuženega klopa kot vnetje osrčnika, vnetje sklepov, obolenje mišic (mialgija, miozitis) in živčevja (meningitis, encefalitis). Pozne spremembe se pojavijo eno leto ali celo več let po okužbi, najpogosteje pri nezdravljenih bolnikih. Kažejo se kot kronična vnetja kože, sklepov in živčevja.  Vsi omenjeni bolezenski znaki pa niso pravilo, saj okužba pogosto poteka neznačilno. Vsekakor je najpomembneje, da si zapomnimo, kdaj nas je klop ugriznil, in da smo nekaj tednov po ugrizu pozorni na morebitne bolezenske znake okužbe.

Klopni meningoencefalitis

V Sloveniji je okuženost klopov s tem virusom zelo pogosta, zato je ugriz lahko nevaren. Klopni meningoencefalitis je virusno obolenje možganske ovojnice in osrednjega živčevja. Ko virus vdre v telo, je bolezenske znake mogoče zgolj omiliti in bolezen pozdraviti. Na mestu ugriza praviloma ni opaznih sprememb na koži, bolezen pa običajno poteka v dveh fazah. Prvo fazo, ki se začne približno 7 dni po ugrizu, navadno spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Bolezenski znaki za nekaj dni do tri tedne ponehajo, nakar sledi druga faza obolenja s povišano telesno temperaturo in hudim glavobolom, možna je celo nezavest. Obolenje lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost in zbranost, tudi ohromelost. Klopni meningoencefalitis je lahko tudi smrtna bolezen (umre do 2 % odraslih bolnikov). Obolevajo ljudje vseh starosti. Najbolj so ogroženi otroci, odraščajoči, ljudje v srednjih letih ter ljudje, ki se zaradi svojega dela ali konjička pogosto zadržujejo v naravi in so zato bolj izpostavljeni.

Cepljenje je najboljša zaščita pred klopnim meningocefalitisom. 
Cepijo se lahko odrasli in tudi otroci, ki so že dopolnili 3 leta. 
 

Pogovorite se z vašim osebnim zdravnikom ali pediatrom.

Vir: Zdravstveni dom - Osnovno varstvo Nova Gorica