UMRL JE ČASTNI OBČAN OBČINE BRDA IZIDOR SIMČIČ – DORČE

Sporočamo žalostno vest, da je v soboto, 31. maja 2025 v Dolnjem Cerovem preminil častni občan Občine Brda Izidor Simčič – Dorče. Žalna knjiga bo odprta v Vili Vipolže. Vpis bo možen v sredo 4. junija in četrtek 5. junija 2025, med 9. in 17. uro.

Izidor Simčič se je rodil 6. 8. 1942 v Dolnjem Cerovem. Osnovno šolo je zaključil na Dobrovem, šolanje nadaljeval na novogoriški gimnaziji ter diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Želja po dodatnem izobraževanju ga je iz Brd ponesla v Benetke in nato v Nemčijo v Stuttgart. Čeprav je v tujini uspešno opravljal delo arhitekta, ga je srce ponovno pripeljalo v domovino, v Brda. Leta 1975 se je na povabilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine zaposlil v domovini. Njegova začetna zadolžitev na Zavodu je bila ohranjanje in revitalizacija Breginja in Šmartnega. Samostojno arhitekturno zgodbo z lastnim birojem je pričel leta 1980. V Simčičevem opusu sodelovanj oziroma samostojnih projektov najdemo številne zanimive arhitekture našega severnoprimorskega prostora, a njegovo življenjsko delo je bila več desetletij trajajoča obnova srednjeveške vasice Šmartno.

Ob ustanovitvi Občine Brda je bila Izidorju Simčiču zaupana naloga organizacije in oblikovanja prostorov v občinski stavbi. Ni se pa ukvarjal samo z naročenimi arhitekturnimi nalogami, temveč se je popolnoma posvečal potrebam Brd. Izidor Simčič je tako poleg na gradbenem področju pomembno pripomogel k navezovanju in utrjevanju vezi z občinami v obmejnem prostoru tako v Italiji kot Avstriji, kar je posledično privedlo do prepoznavnosti briške občine, sklepanja raznih sodelovanj in rasti turističnega obiska. Izidor Simčič je bil tudi ključni pobudnik obnove današnje Vile Vipolže, bil je organizator številnih simpozijev z mednarodno akademsko udeležbo v Gradu Dobrovo, kjer je iskal tudi primerno vsebino za vipolški renesančni dvorec. Plod njegovega dela je bila tudi ustanovitev Študijskega središča Vipolže. Njegovo poznanje jezikov in svetovljanstvo je Občini Brda odprlo številna vrata.

Izidor Simčič – Dorče je leta 2023 postal častni občan Občine Brda za doprinos k razvoju  prepoznavnosti Občine Brda, ohranitvi arhitekturne dediščine in vzpostavitvi sloga sodobne arhitekture z izrazito briško identiteto.

Vsem bližjim izrekamo iskreno sožalje.

Objavljamo žalni govor, ki ga je v imenu Občine Brda na slovesu od častnega občana Izidorja Simčiča spregovorila Teja Jelina:

Spoštovani svojci, cenjeni prisotni.

Ljudi si zapomnimo po dejanjih. Arhitekt Izidor Simčič - Dorče, kot smo ga radi imenovali, - je v Brdih, na Goriškem, prav s svojimi dejanji zagotovo pustil neizbrisen pečat.

Skromen, a obenem svetovljan. Premišljenih besed. A obenem umetnik, ki je s skrbnim čutom za lepoto znal ovrednotiti briško dediščino, arhitekturo, jo plemenititi, iz nje narediti pripovedovalko prostora.

Vedel je, da imajo Brda veliko za pripovedovati.

Leta 2023 se je hvaležnost Brik in Bricev do Izidorja Simčiča – Dorčeta združila v nazivu častnega občana Občine Brda. Kot poklon njegovemu doprinosu k razvoju prepoznavnosti Občine Brda, razvoju turizma, pa tudi mreženju in vzpostavitvi povezav tako na domačem kot čezmejnem okolju, nenazadnje prispevku k ohranitvi arhitekturne dediščine in vzpostavitvi sloga sodobne arhitekture z izrazito briško identiteto.

Danes smo ponovno zbrani, čeprav ob slovesu, ampak z enako hvaležnostjo.

Gospod Simčič je zgodba običajnega briškega skromnega otroka – kmečkega sina s podeželja – ki je korak po koraku sledil klicu pustiti pečat v prostoru. Osnovno šolo je zaključil na Dobrovem, gimnazijo v Novi Gorici, študij arhitekture na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

S svojo kreativnostjo je nase opozoril že v času zaključevanja študija: zaključil ga je z nalogo, ki je konec sedemdesetih let veljala za revolucionarno: projekt paviljona v Poreču je bil eden prvih v tistem času, ki je predvideval gibljivo konstrukcijo.

Želja po dodatnem izobraževanju je Izidorja Simčiča iz Brd ponesla v Benetke, kjer je med drugim sodeloval v skupini znamenitega arhitekta Le Corbusiera pri izdelavi načrtov za bolnišnico.

In nato v Nemčijo v Stuttgart, kjer je, poleg drugih projektov, načrtoval sistem tipiziranih plavalnih bazenov, sodeloval pa je tudi pri revitalizaciji mesta Plüdenhausen.

Za tiste čase zelo oddaljeni kraji od domovine, od domačih Brd, domačega Dolnjega Cerovega. Nič čudnega torej, da ga je rodna vez z Brdi vedno bolj klicala k sebi.

V domovino se je vrnil leta 1975 in sprejel povabilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Njegova začetna zadolžitev na Zavodu je bila ohranjanje in revitalizacija Breginja in Šmartnega. Leto kasneje, ko so naše kraje prizadeli neprizanesljivi potresni sunki, se je boril za ohranitev obeh krajev.

Za razliko od Breginja, je v Šmartnem svojo vizijo in prizadevanja uspešno prekrmaril čez razburkane vode tistega časa in arhitekturne zamisli za to vasico ustvarjal vsa ta leta do danes. Šmartno danes navdihuje v prenovljeni podobi in privablja številne obiskovalce. Del te Simčičeve življenjske zgodbe je bila tudi organizacija obnove t.i. Celovške hiše s strani celovške mestne občine, ki je bila zelo pomembna za popularizacijo Šmartnega na Avstrijskem Koroškem.

Samostojno arhitekturno zgodbo z lastnim birojem je pričel leta 1980. V Simčičevem opusu sodelovanj oziroma samostojnih projektov najdemo številne zanimive arhitekture našega goriškega prostora: recimo galerijo Rika Debenjaka v Kanalu, prenovo notranjosti cerkve na Vitovljah, preureditev spominskega parka NOB na Trnovem, sodelovanje pri obnovah graščin Dobrovo, Idrija in Kromberk, pa tudi prenovo dela kojščanskega gradu, sodelovanje pri ureditvi igralnice v Hotelu Park, tržnico v Krminu, številne stanovanjske hiše, vinske kleti, pa tudi priprave pomembnih razstav za Goriški muzej.

Občina Brda mu je bila tudi kot neke vrste projekt.

Ob ustanovitvi Občine Brda je bila Izidorju Simčiču najprej zaupana naloga organizacije in oblikovanja prostorov v občinski stavbi, ampak poliglot in svetovljan iz Dolnjega Cerovega se ni ukvarjal samo z naročenimi arhitekturnimi nalogami, temveč se je popolnoma posvečal potrebam Brd. Pomembno je namreč pripomogel k navezovanju in utrjevanju vezi z občinami v obmejnem prostoru tako v Italiji kot Avstriji, kar je posledično privedlo do prepoznavnosti briške občine in rasti turističnega obiska.

V času pričetkov EU projektov za obmejno prebivalstvo je Izidor Simčič oral ledino tudi na področju razvojnih projektov. Uspel je navezovati stike z različnimi institucijami in pripomogel k pridobivanju in uresničitvi raznih projektov, tako na področju kulturnega kot vinskega turizma.

S svojimi visokimi poznanstvi v Celovcu je briški občini odprl vrata do sodelovanja z Avstrijsko Koroško, ravno tako velja za Bavarsko. Brda so začele obiskovati tudi številne ugledne osebnosti, ki so bile obenem veliki ljubiteljice vina, briške enogastronomije in dediščine in so tako postale tudi ambasadorke Brd v tem delu Evrope. Pogosto so dajali nove pobude, kako pomagati razvoju Občine Brda.

Tako je na pobudo zvezne dežele Salzburg nastal projekt Meduniverzitetnega središča Vipolže, katerega naloga ni bilo samo srečevanje in navezovanje stikov, temveč tudi priprava razvojnih čezmejnih projektov. To dejavnost je kasneje prevzela razvojna agencija. Med drugim pa je rezultat delovanja središča tudi obnova vipolškega dvorca, za katerega se je arhitekt Izidor Simčič ravno tako dolga leta prizadeval. Tako je tudi Vila Vipolže eden izmed Simčičevih življenjskih projektov, ki so z njegovo briško vztrajnostjo zacvetela v prenovljeni podobi, postala stičišče kultur in družabnih dogodkov.

Bodočim generacijam je Izidor Simčič pustil veliko sporočil, najpomembnejše pa je, da je bil najprej Bric in potem arhitekt. Čutil je odgovornost do domačega prostora.

Pokazal je, da korenine dajejo moč in življenje čisto vsem vejicam našega vsakdana. Da se jih ne smemo sramovati, temveč iz njih narediti dodano vrednost, zagonski veter, navdihovati in kazati pot mladim generacijam. S ponosom biti kmečki otrok Brd. Vila Vipolže in Šmartno bodo pričali o njegovem delu tudi ko nas več ne bo.

Hvala Izidor Simčič za vašo predanost poklicu arhitekta in Brdom. Naj vam briška zemlja, ki ste jo imeli tako radi, ponosno pripoveduje o nas, o tem, da nadaljujemo vašo vizijo Brd.