Grad Dobrovo z jutrišnjim dnem pričenja novo poglavje

13.05.2025 / Javne objave, Za občane

Z velikim veseljem in ponosom naznanjamo, da jutri ob 19. uri s slavnostnim dogodkom ponovno odpira vrata prenovljeni Grad Dobrovo s posodobljenimi in novimi vsebinami. Lepo vabljeni na jutrišnje slavnostno odprtje in dan odprtih vrat, ki se bo odvil v četrtek, 15. maja. Danes smo nove vsebine predstavili tudi novinarjem slovenskih in italijanskih medijev. Več v nadaljevanju.

Po nekajletni obnovi ponovno odpiramo duri Gradu Dobrovo, eno izmed osrednjih prizorišč Evropske prestolnice kulture, katerega srce je od leta 1991 utripalo v sozvočju s stalno zbirko grafik umetnika svetovnega slovesa Zorana Mušiča in tako bo tudi v prihodnosti. Grad Dobrovo, veličastni dvorec, ki lovi poglede, ne glede na to, kje se nahajamo v Brdih, nas vabi med svoje zidove s posodobljenimi in novimi vsebinami, ki so nastale v sklopu:

glavnega razstavnega projekta Evropske prestolnice kulture MUŠIČ – POKRAJINE TELES, ki povezuje grad Štanjel, Grad Dobrovo, palačo Attems (Gorica), slikarjevo rojstno hišo v Bukovici in XCenter v Novi Gorici;
projekta deBaguer&Mušič, nove muzejske zbirke na Gradu Dobrovo;
in projekta Bridge, Turizem in kultura v harmoniji z okoljem.

Veseli smo, da se odprtje gradu sovpada z odprtji Mušičeve razstave, Interpretacijske sobe soteske Kožbanjščka s kotlinami in koriti ter naravni mostom Krčnik, ki je nastala v sklopu projekta Bridge, povečavami zemljevidov teritorija Brd od 16. stoletja dalje in videoprojekcije Zgodba o rebuli. To nakazuje, kako se v Brdih prepletajo umetnost, kulturna in naravna dediščina ter zgodovina in karakter briškega človeka.

Župan Občine Brda Franc Mužič:

V letošnjem letu, ko naš prostor doživlja čezmejno Evropsko prestolnico kulture, Nove Gorice na slovenski strani in Gorice na italijanski strani, tudi v Brdih obeležujemo pomemben in težko pričakovani praznik: ponovno odprtje Gradu Dobrovo. V zadnjih letih je bil ta deležen temeljite obnove, tako glede samega poslopja kot vsebine. Brez dvoma, da smo v Brdih zadovoljni, da je stalna zbirka Mušičevih del v Gradu Dobrovo pomemben steber EPK, zadovoljni pa smo tudi, da je ta prav z nedavno obnovo dobila prostor v posebnih vitrinah, ki jo bo ščitila pred zobom časa. Odslej bo torej grad, ki je bil obnovljen zaradi Mušiča, veliko boljše izpovedoval Mušičevo delo, kar je bila tudi dolgoletna želja Občine Brda. Skozi vsebine, ki se dotikajo grofa de Baguer in briške naravne dediščine, pa bo grad pripovedoval tudi o za Brda značilnem prepletu krajine, kulture in tradicije. Verjamem, da je prihodnost dobrovskega veličastnega dvorca več kot svetla, plemenitile pa jo bodo tudi vsebine paviljona, gostinske ponudbe in kleti de Baguer.

Obnova Gradu Dobrovo (2021 – 2022):

Obnova Gradu Dobrovo, katere vrednost znaša 408.271 evrov, je obsegala obnovo strehe, fasade, oken oziroma stavbnega pohištva. Občina Brda je za investicijo pridobila nepovratna sredstva Ministrstva za kulturo, in sicer v višini 198.331 evrov. Takoj po obnovi so stekla tudi načrtovanja obnove, posodobitve ali vnašanja novih vsebin v grajski kompleks.

Glavni razstavni projekt Evropske prestolnice kulture GO!2025 MUŠIČ - POKRAJINE TELES

Razstavo na Dobrovem, naslovljeno POKRAJINE TELES, je zasnovala avtorica dr. Nelida Nemec in sodi v uradni program Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica. Potem, ko smo prvo od Mušičevih razstav pred kratkim (25. aprila) že odprli na gradu Štanjel, danes predstavljamo drugo v nizu razstav, ki ju je avtorica takole komentirala: "Po 34 letih se z obema razstavama Mušič vrača domov na Goriško, na Kras in v Brda, v kraje, kjer se je rodil in ki so na poseben način zaznamovali njegovo dolgo ustvarjalno življenje."

Leta 1991 so namreč po desetletjih v njegov življenjepis ponovno zapisali Bukovico kot rojstni kraj in "kljub težkim časom v teh obnovljenih prostorih odprli stalno zbirko 134 podarjenih grafičnih del in tako Dobrovo zapisali na zemljevid pomembnih galerij in muzejev sveta, ki hranijo njegova dela,” je še dodala dr. Nelida Nemec, ki je umetnika Zorana Mušiča večkrat obiskala tako v pariškem kot beneškem ateljeju.

Na Gradu Dobrovo bomo slikarja, grafika in risarja Zorana Mušiča podoživeli kot slikarja, ki ga je izkušnja Dachaua globoko zaznamovala. Podoživeli ga bomo kot umetnika, ki je na svojstven in sugestiven način sintetiziral videnje pokrajine in telesa ter združil dva, v umetnostni zgodovini pomembna segmenta, figuro in krajino – na način, ki je avtorsko prepoznaven in širše zgodovinsko in umetnostno zgodovinsko ter filozofsko opredeljiv.

Na razstavi POKRAJINE TELES bodo na ogled risbe, garfike in slike iz ciklov Nismo poslednji (1970-1975), Vegetativni motiv ter slike iz ciklov: Avtoportreti, Portret Ide, Dvojni portreti, Popotnik. Poudarek te razstave je na ciklu Nismo poslednji, ki ga je zapisal v zgodovino umetnosti.

Zoran Mušič je svojo življenjsko pot začel v Bukovici leta 1909 v avstro-ogrski monarhiji in se leta 1915, zaradi soške fronte kot begunec s šestimi leti podal na pot odrekanj, strahu, trpljenja in osamljenosti. Na pot bolečin. Njegova pot se je od leta 1920 vila od Koroške do Štajerske, od Maribora do Zagreba, kjer je doštudiral, od dalmatinskih otokov do Ljubljane, kamor se je preselil leta 1940, in se ponovno spremenila v krvavečo rano, ko je okusil fašistično zlo v Trstu in v Benetkah, in nacistično zlo v taborišču smrti v Dachau: od novembra leta 1944 do junija 1945 je v taborišču groze doživljal ponižanja, izživljanja, mučenja in je dan za dnem zrl smrti v oči. Dachau je bil Mušiču izjemno globoka izkušnja in nikoli ni vedel, kdaj bo lahko tudi sam prišel na vrsto. Z grozo je opazoval, kako so se telesa spreminjala v kupe trupel in se kot kraška pokrajina kopičila v mehke valovite oblike, iz katerih so štrlele izsušene okončine in neme, prestrašene, steklene in še vedno sprašujoče oči. V tistih kupih navrženih skeletov so morda še utripala srca, ki so hotela živeti in ljubiti. In ne sovražiti. Ki so hotela, da bi jih videli. Da bi jim pomagali.

V Dachau se je Zoran Mušič ponovno rodil kot umetnik, kot slikar. Sam je o tem velikokrat spregovoril: “Po Dachau sem začel slikati to, kar je v meni, šele tedaj sem prišel do samega sebe…Šele v Dachau sem odkril resnico in jo skušal naslikati…”

Projekt deBaguer&Mušič - nove muzejske zbirke na Gradu Dobrovo (2023 – 2025):

Projekt je bil podprt iz Sklada za male projekte GO!2025, ki je financiran iz programa Interreg Italija – Slovenija 2021-2027 in ga upravlja EZTS GO.

Vrednost projekta:199.945,40 €

Projektna partnerja: Občina Brda in Pokrajinski muzeji v Gorici (ERPAC FVG)

S projektom deBaguer&Mušič je Občina Brda želela skupaj s Pokrajinskimi muzeji v Gorici vzpostaviti pogoje za stalno muzejsko zbirko in dodati nove vsebine.

Velika pridobitev so depojska omara in razstavne vitrine, s pomočjo katerih je stalna zbirka Mušičevih grafičnih del zaščitena pred zobom časa.

V sklopu projekta so bili razstavni prostori tega veličastnega renesančnega dvorca v lasti briške občine v samem osrčju Brd vsebinsko dopolnjeni in prenovljeni, predstavljajo pa preteklost gradu in njegovo vrednost v teritoriju in širše. Avla je obogatena z novimi svetlobnimi tablami, na katerih so prikazane povečave historičnih zemljevidov in digitalno razstavo. V Galeriji Zorana Mušiča pa so na novo postavljene razstavne vitrine za zbirko grafičnih del, v svetu najbolj prepoznanega slovenskega umetnika 20. stoletja. Poleg tega projekt uvaja novosti na področju digitalizacije kulturne dediščine, kar izboljšuje dostopnost kulturne dediščine za različne ciljne skupine in diverzifikacijo turistične ponudbe. V sklopu projekta sta bila izvedena tudi mednarodna strokovna simpozija o grofu Silveriu de Baguer in Goriško-Gradiški grofiji na prelomu iz 19. v 20. stoletje, na katerem so sodelovali strokovnjaki in znanstveniki iz obeh strani.

Projekt Bridge – Interpretacijska soba: Soteska Kožbanjščka s koriti in kotlinami ter naravnim mostom Krčnik (2025 – 2025):

Projekt je bil podprt iz Sklada za male projekte GO!2025, ki je financiran iz programa Interreg Italija – Slovenija 2021-2027 in ga upravlja EZTS GO.

Vrednost projekta: 199.749,60 €

Projektna partnerja: ZTKMŠ Brda in ECOPARK

Projekt BRIDGE, Turizem in kultura v harmoniji z okoljem, povezuje naravne danosti, kulturo, umetnost in trajnostni turizem na programskem območju GO!2025.

Projektna partnerja ZTKMŠ Brda in ECOPARK spodbujata kulturo, umetnost, dobro počutje in razvoj trajnostnega turizma na čezmejnem teritoriju varovanih naravnih območij. Projekt BRIDGE se na skupne izzive odziva z usposabljanjem vodnikov, čezmejnimi dogodki in naložbo v infrastrukturo. Cilj celovitega razvoja trajnostnega turizma dosegamo z organizacijo številnih aktivnosti na obeh straneh, na katerih umetniki ustvarjajo umetniške trajne skulpture iz naravnih materialov, ki se nameščajo na zelenem območju Staranzana in v kožbanskem kotu ter pri Gradu Dobrovo. Projekt spodbuja povezavo med človekom, naravo in dobrim počutjem s postavitvijo izobraževalnih tabel, ureditvijo dostopa do naravnega mostu Krčnik ter ureditvijo interpretacijske sobe na temo slikovite soteske hudourniškega potoka Kožbanjšček s koriti in kotlinami ter naravnim mostom Krčnik, ki je nameščena v 3. nadstropju Gradu Dobrovo. Inovativni pristop temelji na povezovanju dveh območij v okviru NATURA 2000 oziroma naravnih varovanih območij in vzpostavitvi partnerstva za upravljanje naravne dediščine. Upravičenci so prebivalci in obiskovalci območja, cilj pa je doseči multiplikativne promocijske učinke s sodelovanjem med partnerji.

V sklopu projekta je bilo izvedeno tudi čezmejno srečanje strokovnjakov s področja turizma in narave za spodbujanje novih možnosti sodelovanja in povezovanja med italijanskimi in slovenskimi vodniki, kot tudi delavnice namenjene otrokom osnovnih šol na obeh straneh meje.

Micaela Passon, EZTS GO:

V sklopu Sklada za male projekte GO! 2025, ki ga financira Program Interreg ITA SLO 2021-2027, z veseljem podpiramo financiranje takih projektov, ki bogatijo kulturno ponudbo na čezmejnem območju in prispevajo k razvoju trajnostnega turizma. Posebej nas veseli sodelovanje partnerjev, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k razvoju in prepoznavnosti tega prostora. S Skladom za male projekte tudi gradimo mostove sodelovanja, ki krepijo trajne vezi, ustvarjajo nova prijateljstva ter prinašajo dodano vrednost čezmejnemu prostoru,« je na novinarski konferenci dejala Micaela Passon.